Nehotno, nenadzorovano uhajanje urina je pogosta in neprijetna nadloga, pogostejša pri ženskah in narašča s starostjo.

O načinu zdravljenja, o izbiri med konservativnimi ali operativnim načinom zdravljenja odloča več dejavnikov: vrsta in stopnja uhajanja urina, spremljajoče bolezni (sprememba statike medeničnega dna, druge bolezni spolovila, sistemske bolezni), splošna kondicija bolnice, motivacija, morebitne kontraindikacije za operativno oziroma konservativno zdravljenje.

Bolnico, pred odločitvijo, najprej seznanimo z načinom, potekom zdravljenja, morebitnimi stranskimi, nezaželenimi učinki in pričakovano uspešnostjo. Pogovorimo se tudi o alternativnih načinih zdravljenja, enostavnimi splošnimi nasveti o zdravih navadah. Zdravljenje začnemo z enostavnimi konservativnim pristopom in če so ti neuspešni nadaljujemo z operativnimi.

Nekaj primerov nekirurškega zdravljenja dveh najpogostejših oblik inkontinence:
Stresna inkontinenca – nastane zaradi slabosti mišic medeničnega dna in veziva. Posledično ob povečanju trebušnega pritiska (kihanju, kašljanju …) zaradi slabosti mišic zapiralk pride do uhajanja urina. To obliko inkontinence lahko začnemo zdravit z vajami za krepitev mišic medeničnega dna. Bolnica pri tem zavestno stiska mišice medeničnega dna (kot, da bi hotela zaustavit curek uriniranja) in tako aktivira mišico zapiralko. Vajo ponavljajo v časovnih intervalih in stopnjujejo tako da dobijo pravilen občutek in s tem okrepijo mišice medeničnega dna.

Funkcionalna elektrostimulacija mišic (FES) medeničnega dna, potom električnega impulza stimulira refleksni lok, ki povzroči krčenje mišic medeničnega dna in jih tako okrepi. Zdravljenje traja 6 tednov, zaradi malo stranskih učinkov je primerno tudi za starejše.

Urgentna inkontinenca – nehotno uhajanje urina, ki se pojavi pri predhodni močni želji po uriniranju, zaradi nekontroliranega prekomernega krčenja sečnega mehurja. Zdravljenje lahko začnemo s pomočjo treninga: bolnica vodi dnevnik uriniranja (potrebna motivacija in vztrajnost) in poskuša zavestno v določenem času podaljšati razmik med posameznimi uriniranji.

S pomočjo AMFES elektrostimulacije, se sočasno krčijo mišice medeničnega dna in sproščajo mišice mehurja, ter tako poveča upor v sečnici in zmanjša vzdražnost sečnega mehurja. Primerno zdravljenje  za starejše, kjer so stranski učinki zdravil lahko škodljivi.

Zdravila (predvsem antiholinergiki) se priporočajo v kombinaciji z drugimi načini zdravljenja ali kot samostojna terapija. Vplivajo pa na celotno vegetativno živčevje in imajo lahko nezaželene učinke. Zdravljenje zato začnemo postopno z manjšimi odmerki in poznavanjem interakcij z drugimi zdravili.

Marsikdaj pa, navkljub zdravljenju, osnovni simptom bolezni – nehotno uhajanje urina – v večji ali manjši meri, ostaja. Vendar uhajanje urina danes ne sme biti razlog za socialno izolacijo, saj so na voljo številni medicinski pripomočki – vložki za inkontinenco, ki omogočajo, da težava ostane neopazna. Ti pripomočki imajo vpojno jedro, ki hitro vpija tekočino, imajo zaščito proti iztekanju in sistem, ki nevtralizira vonj. Nekateri najnovejši pripomočki skrbijo celo za zaščito kože in jo negujejo, saj jim je dodana emulzija z različnimi naravnimi sestavinami, kar pa ne vpliva na samo vpojnost pripomočka. Uhajanje urina torej naj ne bo tabu tema, saj se z uporabo omenjenih pripomočkov kakovost našega življenja ne spremeni.
Robert Likar,dr.med.
spec.gin. in porodništva