Uhajanje urina ni tako redka težava odraslih moških. Je posledica številnih bolezni in tudi zdravljenja. S staranjem se delež takšnih bolnikov povečuje.

Sečni mehur je večino časa v sproščenem stanju in zbira urin, ki priteka iz ledvic. Da urin iz sečnega mehurja ne odteče, mora biti ves čas v skrčenem stanju zapiralna mišica, ki je del medeničnega dna. Med uriniranjem se zapiralna mišica sprosti, sečni mehur pa s krčenjem iztiska urin.

Stresno uhajanje urina (angl. stress: napor, pritisk) je posledica šibkosti zapiralne mišice. Pojavi se pri posedanju, vstajanju, kašljanju, kihanju in drugih vrstah napora, ko se povečan pritisk v trebuhu prenese na sečni mehur in premaga nasprotni učinek zapiralne mišice. Najpogosteje pride do stresnega uhajanja urina po operaciji na prostati,to je žlezi, ki leži med sečnim mehurjem in zapiralno mišico. Pogost vzrok je poškodba zapiralne mišice ali živcev, ki jo aktivirajo.To vrsto uhajanja zdravimo z vajami za krepitev mišice zapiralke. Pomagajo tudi elektrostimulacije. V primeru neuspešnosti imamo na voljo tudi različne operativne posege.

Urgentno uhajanje (angl. urgency: nuja, nujnost) pa je posledica nenadzorovanega in nehotenega krčenja sečnega mehurja, zaradi česar pritisk urina premaga nasprotni učinek zapiralne mišice. Bolnik najprej začuti nenadno in močno potrebo po uriniranju, nato pa mu urin uide.Ta vrsta uhajanja je pogosta pri boleznih živčevja, kot sta možganska kap in Parkinsonova bolezen, pojavlja pa se tudi pri moških, ki imajo povečano prostato. To vrsto uhajanja urina zdravimo z zdravili, ki umirjajo nehotene krče sečnega mehurja. Učinkovite so tudi elektrostimulacije.

Pogosta težava je tudi zastajanje urina v zadnjem delu sečnice. Kmalu po končanem uriniranju se urin iz sečnice izloči. Pri tej težavi najbolj pomaga masaža presredka v smeri od hrbta proti trebuhu.

Poznamo še nekaj vrst uhajanja urina, ki pa so redkejše. Pretočno uhajanje je posledica velikega zaostanka urina v sečnem mehurju, ker ga bolnik ne zmore do konca izprazniti. To je najpogosteje posledica odtočne motnje, ki jo povzroča povečana prostata. Funkcionalno uhajanje pa vidimo pri bolnikih, ki ne utegnejo priti pravočasno do stranišča. Največkrat gre za starejše, težko mobilne ali dementne bolnike.

Za uhajanjem urina se lahko skriva tudi resnejša bolezen. Zato naj moški to težavo čimprej zaupa svojemu zdravniku. Tudi zato, ker se te težave lahko uspešno zdravijo. Sicer uhajanje urina moške precej prizadene in jim poslabša kakovost življenja. Pri tem so jim lahko v veliko pomoč predloge, ki učinkovito vpijajo urin in tudi preprečujejo nastajanje neprijetnega vonja.

Boštjan Šutar, dr. med. spec. urolog